Merkzetterl
Das Merkzetterl ist leer.
Verkaufsrang4877inLyrik - Dramatik - Essays
BuchGebunden
55 Seiten
Slovenisch
Drava Verlagerschienen am31.03.2019
Verzija, ki je pred vami, je tretja izdaja v 21 letih. Ko smo se leta 1997 pri zalozbi Wieser, ob dvestoletnici prvega izida Drabosnjakovih Litanij, odlocili za izdajo v ediciji Novo berilo, "smo zeleli pripraviti besedilo tako, da bo razumljivo tudi za bralce, ki niso vesci koroskih narecij, posodobili smo ga z zeljo, da mu damo mesto, ki mu v literarni zgodovini gre."
Z danasnjega vidika seveda opazimo pri posodobitvi teksta pomanjkljivosti,
...mehr

Produkt

KlappentextVerzija, ki je pred vami, je tretja izdaja v 21 letih. Ko smo se leta 1997 pri zalozbi Wieser, ob dvestoletnici prvega izida Drabosnjakovih Litanij, odlocili za izdajo v ediciji Novo berilo, "smo zeleli pripraviti besedilo tako, da bo razumljivo tudi za bralce, ki niso vesci koroskih narecij, posodobili smo ga z zeljo, da mu damo mesto, ki mu v literarni zgodovini gre."
Z danasnjega vidika seveda opazimo pri posodobitvi teksta pomanjkljivosti, kar ni cudno, saj se je gledalo na njegovo pesnitev zgolj z danasnjega vidika zapostavljenosti jezikovnega prostora, ki je po razpadu "Kakanije" (Robert Musil) odrinjen od centra kulturnega razvoja, kar mu je prineslo v nadaljnjih sto letih pridevek odrinjenosti in manjvrednosti z vidika (samo)pomilovanja.
Ze samo dejstvo, da so vsi literarni kritiki, tako v Sloveniji kot na Koroskem Drabosnjakovo delo gledali in ocenjevali (zgolj) z zornega kota bukovnistva in ga niso uvrscali v kanon visoke literature, mu je preprecilo dostop do Olimpa slovenske literature. "Citljivost, melodija, originarne slike in prispodobe se lahko merijo s poezijo tedanjega casa, posebej ce pomislimo, da jih ni bilo veliko, ki so tedaj pesnili in se izpostavljali", smo tedaj zapisali.
Zasluga prvega posodobljenega ponatisa Drabosnjakovih Litanij, ki jih je leta 1997 pripravil Lojze Wieser, je v prvi vrsti v tem, da je omogocil novo branje in poglabljanje razumljivosti tega literarnega dela na severni meji strnjenega, a kulturno decentraliziranega jezikovnega obmocja. Kot vidimo ob pricujoci temeljiti obdelavi in ob temeljitih komentarjih avtorjev izdaje, je bil Drabosnjak na visku tedanjega ustvarjanja literature v slovenskem jeziku.
Tako torej Drabosnjakovo literaturo po 220-tih letih lahko koncno dvignemo med snovalce slovenskega knjiznega jezika.
Details
ISBN/EAN978-3-85435-913-5
ProduktartBuch
EinbandartGebunden
Erscheinungsjahr2019
Erscheinungsdatum31.03.2019
Seiten55 Seiten
SpracheSlovenisch
Artikel-Nr.25349142

Unser Service

  • ÖSTERREICHWEIT VERSANDKOSTENFREI!
  • Filialverfügbarkeit ist bei lagernden Titeln ersichtlich
  • Abholung in einer unserer Buchhandlungen
  • 14 Tage Rücktrittsrecht

Lieferbarkeit

Der angebotene Artikel ist in der Regel kurzfristig (1-2 Werktage) lieferbar. Sollte es wider Erwarten nicht so sein, erhalten Sie eine Benachrichtigung.
Achtung Schulartikel (Lehrbücher/Lösungshefte) können eine längere Lieferzeit von ca. 5-6 Werktagen haben.

Autor

Andrej Suster Drabósnjak, (1768-1825), rojen v Drabósinjah pri Kostanjah, je najbolj znan ustvarjalec bukovniske besede. Najvecjo popularnost je dosegel s svojimi prevodi in priredbami verskih iger, npr. Pasijonske igre. V njegovih delih se prepletata ustna in knjizna tradicija slovenske besede z domiselno ustvarjalnostjo poeta in dramatika samouka. Alex Schuster, rojen 1951 na Bregu pri Rozeku, maturiral na Slovenski gimanziji, studiral slavistiko in tolmacenje v Gradcu, do upokojitve zaposlen kot tolmac pri raznih avstrijskih podjetjih s trgovskimi stiki s Sovjetsko zvezo in od 1991 z osamosvojenimi drzavami bivse SZ. Odbornik rozeskega KD Peter Markovic, (se) aktivni zborovodja (mozb Jepa Bj in Svrz), interpret Drabosnjakovih besedil. Monika Wieser-Zeichen, rojena Kostanjcanka, zivi v Cahorcah pri Kotmari vasi. Maturirala na Slovenski gimnaziji, studirala na pedagoski akademiji v Celovcu, diplomirana pedagoginja za dvojezicni pouk. Sodeluje v slovenskem prosvetnem drustvu GORJANCI in kulturnem drustvu DRABOSNJAK. Nekdanja igralka Drabosnjakove Pastirske igre, Izgubljenega sina in Pasijona. Trenutno prostovoljno poucuje v OTELU v Borovljah nemscino za pobegle iz Afganistana in Sirije. Vinko Wieser, rojen v Cahorcah, maturiral na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu. Delal med drugim kot urednik Slovenskega vestnika, produktni manager in kot ogovorni za marketing v koroskih podjetjih. Je od leta 2005 predsednik Slovenskega prosvetnega drustva Gorjanci, in v tej funkciji bil 2010 podpisnik prosnje za sprejetje slovenskih ledinskih in hisnih imen na avstrijski seznam nesnovne dediscine UNESCO.
Weitere Artikel von
S¿uster Drabosnjak, Andrej
Weitere Artikel von
Schuster, Alex
Weitere Artikel von
Wieser-Zeichen, Monika
Weitere Artikel von
Wieser, Vinko